Ferati: 25 godini po Ohridskiot dogovor, naša zadača e mirot da go pretvorime vo doverba, a doverbata vo podobra idnina

Na centralniot nastan po povod 25-godišninata od potpišuvanjeto na Ohridskiot ramkoven dogovor, ministerot za odnosi meѓu zaednicite, Agon Ferati, istakna deka 13 avgust 2001 godina ne e samo značaen datum vo sovremenata istorija na Severna Makedonija, tuku moment koj go promeni tekot na državata i im dade možnost na iljadnici semejstva povtorno da razmisluvaat za idninata. Vo svojot govor, Ferati istakna deka nekoi denovi ostanuvaat zapišani vo kalendarot, a drugi ostanuvaat zapišani vo životite na luѓeto, ocenuvajќi go 13 avgust kako eden od tie denovi. „Ne samo zatoa što beše potpišan eden dogovor. Tuku zatoa što iljadnici semejstva povtorno dobija možnost da razmisluvaat za utrešniot den“, reče Ferati. Toj svojot govor go izgradi okolu simboličnata slika na edno dete rodeno vo avgust 2001 godina, koe denes ima 25 godini. „Denes, toj ili taa ima 25 godini. Ne gi pameti denovite koga stravot beše posilen od nadežta. Ne gi pameti dolgite pregovori koi ja oblikuvaa sudbinata na zemjata. Ne ja pameti neizvesnosta so koja ovaa zemja se budeše sekoe utro“, istakna ministerot. Spored Ferati, tokmu tuka se naoѓa najgolemoto značenje na odlukata donesena pred 25 godini – najgolemata pobeda na sekoj mir ne e toj da ostane zapišan vo dokumenti, tuku novite generacii da nemaat potreba da se seќavaat zošto toj mir bil neophoden. Ferati istakna deka Ohridskiot ramkoven dogovor ne treba da se gleda samo kako dokument arhiviran vo minatoto, tuku kako dogovor koj prodolžuva da ima vlijanie vrz životot na graѓanite. „Postojat dogovori koi završuvaat vo arhivite. I postojat dogovori koi prodolžuvaat da živeat vo životite na luѓeto. Ohridskiot ramkoven dogovor mu pripaѓa na vtoriot vid“, reče toj. Spored nego, dogovorot ne bil sovršen i ne gi rešil site problemi, no vo eden od najteškite momenti vo istorijata na zemjata, ѝ ovozmožil na Severna Makedonija i na nejzinite graѓani povtorno da ja izberat idninata. Osvrnuvajќi se na osnovnite principi na dogovorot, Ferati istakna deka otfrlanjeto na nasilstvoto i izborot na mirni politički rešenija pretstavuvaat odluka so civilizaciski karakter. „Nitu edna pobeda nema vrednost ako nejzinata cena e čovečki život. Dijalogot, kolku i da e težok, sekogaš vredi poveќe od tišinata što ja nosi oružjeto. A idninata sekogaš vredi poveќe od podelbata“, porača Ferati. Značaen del od govorot na Ferati beše posveten na evropskata perspektiva na zemjata. Toj reče deka Evropa ne e samo destinacija kon koja patuva Severna Makedonija, tuku i način na život i standard koj treba da se izgradi vo samata zemja. „Evropa e način na život. Način na život vo koj graѓanite se počituvaat. Vo koj pravdata se zaštituva. Vo koj dostoinstvoto ne zavisi od imeto što go nosite, jazikot što go zboruvate ili mestoto kade što ste rodeni“, istakna ministerot. Ferati naglasi deka evropskata integracija ne treba da se razbira samo kako institucionalen proces, tuku i kako promena vo načinot na koj graѓanite i instituciite se odnesuvaat edni kon drugi. „Evropa nema da dojde vo Severna Makedonija samo preku eden potpis. Taa ќe dojde preku načinot na koj se odnesuvame edni kon drugi“, reče toj. Spored Ferati, jazičnite, kulturnite i etničkite razliki ne se prečka za državata dokolku se gradi doverba. „Koga se gradi doverba, različnite jazici poveќe ne se granici. Tie stanuvaat mostovi“, porača ministerot. „Što ќe im ostavime na generaciite što doaѓaat po nas?“ Zboruvajќi za odgovornosta na denešnata generacija, Ferati go postavi prašanjeto što ќe im bide ostaveno na generaciite što doaѓaat. Toj istakna deka prethodnite generacii ostavile ideali, državnost, nezavisnost i mir, dodeka denešnata generacija treba da gradi doverba, funkcionalni institucii, pravda i možnosti za mladite. „Našata zadača bara ne pomalku hrabrost. Bara eden poinakov vid hrabrost. Hrabrost da se gradi doverba. Vo instituciite. Vo pravdata. Vo zborot što go davame. I, pred sè, edni vo drugi“, reče Ferati. The post Ferati: 25 godini po Ohridskiot dogovor, naša zadača e mirot da go pretvorime vo doverba, a doverbata vo podobra idnina appeared first on Vo Centar.