Naftata na Venecuela povtorno privlekuva milijardi, no pogolemiot del od parite gi kontroliraat SAD

Analitičarite predupreduvaat na netransparentnoto upravuvanje so milijardi dolari prihodi, dodeka lokalnite zaednici prodolžuvaat da čekaat na pridobivkite od zgolemenoto proizvodstvo.Naftenata industrija na Venecuela se oporavuva po dve decenii pad, no pogolemiot del od prihodite sè ušte minuvaat niz Soedinetite Amerikanski Državi(SAD), dodeka stranskite investitori čekaat politička stabilizacija na zemjata pred da napravat novi golemi investicii.Proizvodstvoto na nafta vo Venecuela prodolži da raste, dostignuvajќi prosek od 1,2 milioni bareli dnevno pomeѓu april i juni ovaa godina, vo sporedba so 1 milion bareli dnevno vo 2025 godina i okolu 600.000 bareli vo 2020 godina, koga sektorot beše na najnisko nivo vo poslednite decenii.Spored procenkite na pretsedatelot na Naftenata komora na Federalnata država Anzoategi, Viktor Hoze Morales, 2026 godina bi možela da bide najdobrata godina za venecuelskata naftena industrija vo poslednite 10 do 13 godini. Samo minatata godina, izvozot na nafta ѝ donese na zemjata okolu devet milijardi dolari, a taa suma, tvrdi Morales, veќe bila nadminata vo sredinata na ovaa godina.Zgolemuvanjeto na proizvodstvoto e rezultat i na promenata na amerikanskata politika kon Karakas. Na početokot na godinata, Vašington ublaži del od sankciite i dozvoli vraќanje na šest golemi meѓunarodni energetski kompanii - Ševron, BP, Šel, ENI, Repsol i Maurel i Promo, pišuva „Le Mond“.Iako amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp tvrdi deka SAD sobrale okolu 13 milijardi dolari od venecuelskata nafta, ekspertite predupreduvaat deka ovie pari ne završuvaat direktno vo amerikanskiot budžet.Prihodite od prodažbata na nafta se uplaќaat na posebna smetka pod nadzor na Ministerstvoto za finansii na SAD (prvično otvorena vo Dubai), koja gi odobruva sredstvata na venecuelskata vlada samo po proverka i odobruvanje na odredeni trošoci.Ekonomistot i poranešen direktor na državnata naftena kompanija PDVSA, Hoze Toro Hardi, smeta deka Karakas ne raspolaga slobodno so ovie pari, dodeka ekspertite predupreduvaat deka sistemot sè ušte se karakterizira so golema netransparentnost i deka ne e jasno kolku pari vsušnost bile isplateni na Venecuela.Francisko Monaldi, direktor na programata za energetika vo Institutot za javna politika „Bejker“ na Univerzitetot „Rajs“ vo Hjuston, veli deka ne e poznato kolku pari se uplateni ili kolku se isplateni, što e neprifatlivo. Monaldi ne ja isklučuva možnosta del od prihodite da završile kaj luѓe bliski do Tramp ili sojuznici na venecuelskata vlada. „Postoi jasna razlika pomeѓu iznosot što se vratil vo Venecuela i iznosot što treba da bide na smetkata na amerikanskoto Ministerstvo za finansii“, zaklučuva toj.I pokraj zakrepnuvanjeto, Venecuela e sè ušte daleku od proizvodstvoto što go imaše kon krajot na 1990-tite, koga pumpaše okolu 3,4 milioni bareli nafta dnevno.Hardi procenuva deka vraќanjeto na toa nivo bi baralo pomeѓu 100 i 150 milijardi dolari novi investicii, so dopolnitelni 15 do 20 milijardi dolari za obnova na električnata mreža. Državata, veli toj, nema takov kapital i ќe mora da se potpre na privatni investitori.foto Gemini