Venecuela počna diplomatska ofanziva za vraќanje na 31 ton zlato od britanskata centralna banka

Venecuela si go bara zlatoto od Velika Britanija za obnova po zemjotresot.Karakas gi bara nazad milijardite vo zlato od London po apsenjeto na sega veќe eks pretsedatelot Nikolas Maduro. Britanskata centralna banka gi čuva rezervite od 2008 godina, no pravniot status e zamrznat.Vladata na Venecuela počna diplomatska ofanziva za vraќanje na 31 ton zlato od britanskata centralna banka, vo obid da finansira obnova po razornite zemjotresi minatiot mesec. Političkata kriza i apsenjeto na Nikolas Maduro, sepak, sozdavaat nesigurnost okolu rezervite vredni nad 3,5 milijardi evra, koi London odbiva da gi oslobodi dodeka ne se razjasni legitimitetot na vlasta vo Karakas.Vladata na Venecuela se obiduva da vrati 31 ton zlato, so vrednost od nešto poveќe od 3,5 milijardi evra, koe se čuva vo britanskata centralna banka (Bank of England). Karakas tvrdi deka sredstvata se neophodni za sanacija na posledicite od neodamnešnite zemjotresi, vo koi zaginaa iljadnici luѓe. Spored Programata za razvoj na Obedinetite nacii, štetata od katastrofata iznesuva okolu šest otsto od venecuelskiot bruto-domašen proizvod. Ovie zlatni rezervi se naoѓaat vo London od 2008 godina.Britanskata centralna banka čuva okolu 400.000 zlatni prački za različni državi, no statusot na venecuelskoto zlato e kompliciran. Problemot poteknuva od 2018 godina, koga Velika Britanija, SAD i drugi državi odbija da gi priznaat rezultatite od pretsedatelskite izbori na koi pobedi Nikolas Maduro. Poradi toa, bankata gi zamrzna sredstvata.Situacijata se promeni vo januari, koga amerikanskite vlasti go uapsija Maduro vo Karakas i go odnesoa vo pritvor vo SAD.  Vlastite vo Karakas sega smetaat deka postoi možnost za osloboduvanje na rezervite. Po apsenjeto, funkcijata pretsedatel ja prezede poranešnata potpretsedatelka Delsi Rodrigez.Rodrigez započna proces za obnovuvanje na odnosite so SAD. Nejzinata administracija go otvori nafteniot sektor za amerikanski investicii, oslobodi del od političkite zatvorenici i gi usoglasi vladinite politiki so regionalnite planovi na Vašington. Sega, Karakas se nadeva na sličen napredok vo odnosite so London.„Toa zlato mu pripaѓa na našiot narod i treba da se iskoristi za rešavanje na strašnite, tragični posledici od ovoj dvoen zemjotres“, izjavi Rodrigez na državnata televizija ovoj mesec. Taa dodade deka Venecuela ima resursi za zakrepnuvanje i obnova. Za da go zabrza procesot, Rodrigez isprati pismo i do britanskiot kral Čarls III, barajќi negovo posreduvanje, iako toj kako ustaven monarh ne se meša vo politički sporovi.Venecuela pred dve decenii poseduvaše okolu 300 toni zlato, no Svetskiot sovet za zlato neodamna proceni deka rezervite se namaleni na 161 ton. Delot što se naoѓa vo London pretstavuva značitelen udel od vkupnite preostanati rezervi.Po apsenjeto na Maduro, Ivet Kuper, togašnata ministerka za nadvorešni raboti, izjavi deka Velika Britanija sè ušte ne ja priznava vladata vo Karakas. Zaprašana vo parlamentot za zlatoto, Kuper odgovori deka Bank of England nosi nezavisni odluki, dodeka vladinata politika e nasočena kon poddrška na stabilnosta i demokratskata tranzicija.Nad 5.200 luѓe zaginaa vo zemjotresite vo Venecuela.