Ekstremnata toplina uništi devet milioni toni posevi vo Evropa: Dali se zakanuva nov bran na zgolemuvanje na cenite na hranata?

Nevideniot toploten bran što ja zafati Evropa vo juni nanese težok udar vrz zemjodelstvoto. Spored procenkite na Evropskata asocijacija za trgovija so žitarki i maslodajni rastenija, proizvoditelite pretrpea zaguba od dve milijardi evra, dodeka devet milioni toni posevi bea uništeni. Ovoj pad na proizvodstvoto na žitarki kako što se pčenica, jačmen, pčenka i oves znači deka 27-te členki na Evropskata unija i Velika Britanija ќe gi zabeležat svoite najmali žetvi od 2018 godina. Vkupnata zaguba na zemjodelski kulturi e pogolema od vkupnoto prognozirano godišno proizvodstvo na Avstrija, Irska i Holandija zaedno. Se veli deka glavnata pričina e najžeškiot juni nekogaš zabeležan vo Zapadna Evropa. Visokite temperaturi i sušata gi pogodija zemjodelskite kulturi vo nivnite najčuvstvitelni fazi od razvojot. Pčenkata stradaše za vreme na klučniot period na oprašuvanje, dodeka pčenicata beše pogodena za vreme na fazata na polnenje na zrnoto, koga ѝ e najpotrebna vlaga za stabilen prinos. Ekspertite zabeležuvaat deka procenkata od dve milijardi evra vklučuva samo žitarki, dodeka realnite trošoci od toplotniot bran ќe bidat značitelno pogolemi koga ќe se zemat predvid zagubite vo odgleduvanjeto zelenčuk i stočarstvoto. Najteško pogodena beše Francija, kade što bea izgubeni okolu 3,4 milioni toni pčenka, a finansiskata šteta se procenuva na 891 milion evra. Francuskite zemjodelci istaknuvaat deka duri i godinite na prilagoduvanje na sušite ne im pomognale protiv temperaturite što nadminuvale 38 stepeni Celziusovi so nedeli, poradi što očekuvaat pad na prinosot na odredeni kulturi i do 70 procenti. Po Francija, najgolemite zagubi se registrirani vo Ungarija (2,4 milioni toni) i Španija (1,4 milioni toni). Vo isto vreme, zemjodelcite vo Velika Britanija bea prinudeni da započnat so berbata značitelno porano poradi ekstremnata toplina, koja doaѓa po veќe teškite katastrofi povrzani so vremenskite uslovi vo prethodnite godini. Analitičarite predupreduvaat deka takov nedostig na prinosi ќe ja prinudi Evropa da uvezuva poveќe žito, što direktno ќe vlijae na porastot na cenite na stokite na globalniot pazar. Situacijata e dopolnitelno komplicirana od faktot deka globalnite zalihi isto taka se namaluvaat, so ogled na toa što južnite i zapadnite delovi na SAD se soočuvaat i so silna suša što seriozno go zagrozuva nivnoto proizvodstvo na žito i meso. The post Ekstremnata toplina uništi devet milioni toni posevi vo Evropa: Dali se zakanuva nov bran na zgolemuvanje na cenite na hranata? appeared first on Vo Centar.