Begalski i lični semejni traumi vo fokusot na festivalot

Internacionalen etnografski filmski festival „Ilindenski denovi“ Internacionalniot etnografski filmski festival „Ilindenski denovi“ na godinašnovo petto izdanie otvori nekolku dlaboki i univerzalni antropološki prašanja preku vizuelniot jazik na dokumentaristikata: traumata, memorijata i soočuvanjeto so minatoto. Filmovite, koi gi istražuvaat luznite što vojnite i političkite režimi gi ostavaat vrz kolektivnata svest, predizvikaa mnogu reakcii kaj publikata. Filmot „I statuite umiraat?“ (Ungarija) e seќavanje na komunizmot, vo koe vo eden ungarski park so statui od komunističkata era, četiri deca intervjuiraat turisti – i sebesi – obiduvajќi se da go razberat značenjeto na seќavanjeto. „Makedonecot“ (Polska/Makedonija) ja obrabotuva temata na egzodusot na decata begalci od Graѓanskata vojna vo Grcija. Toj predizvika najmnogu emocii i solzi pri prikažuvanjeto. Avtorot Petro Aleksovski ja raskažuva sudbinata na svojot tatko – dete begalec. Vo 1946 godina, koga vo Grcija izbuvnuva Graѓanskata vojna, Grčkata komunistička partija im se obraќa na socijalističkite evropski zemji so baranje da gi prifatat decata evakuirani od razorenata od vojna Grcija i da im dadat nov dom. Tri iljadi i petstotini deca se doneseni vo Polska. Makedoncite što živeele vo severnite delovi na Grcija sočinuvale poveќe od polovina od site deca. Meѓu niv e i maliot Mito Aleksovski – tatkoto na režiserot. Za okolu 1.750 makedonski deca, Grcija gi ima zatvoreno svoite granici do den-denes, a edinstvenata pričina e što imaat slovenski koreni. Grcija donese zakoni so koi im se odzema državjanstvoto na decata i im se zabrani da se vratat vo svojata tatkovina. Lišen od možnosta da se vrati doma, protagonistot na filmot se naseluva vo severna Polska, kade što živee do svojata smrt. Iako negoviot um gi priznava prednostite što gi ima negovata evakuacija vo Polska, kako što e steknuvanjeto obrazovanie, negovoto srce ne može da se spravi so kopnežot, žalenjeto i ponižuvanjeto. Koga se razdeluva od majka si, kažano mu e deka naskoro ќe se vrati doma. „Pištoli i lotosi“ (Kambodža) e lična prikazna na poranešno dete vojnik. Avtorot Grant Henesi, nasproti živata filmska ubavina na kambodžanskata sakralna arhitektura i bujnite tropski predeli, vo „Pištoli i lotosi“ go ispituva rascepkanoto opštestvo što ostanuva po užasot na genocidot i, kristalizirajќi ja mudrosta na intervjuiranite psihološki, pravni, duhovni i istoriski specijalisti, ovoj dokumentarec prezentira mnogu klučni lekcii što se odnesuvaat na sekoja nacija što zakrepnuva od konflikt. „Pištoli i lotosi“ go istražuva nasledstvoto od meѓugeneraciskata trauma sledejќi go Suon Rotana (poranešno dete vojnik na Crvenite kmeri – pretvoreno vo zastapnik za mir), dodeka toj patuva niz svojata raneta tatkovina za da se sooči so kolegite veterani i preživeani, barajќi samopomiruvanje za svojata lična odgovornost. Dlaboko protkaen so budistička filozofija, Rotana na krajot od svoeto patuvanje otkriva transformativen mir što poveќe ne zavisi od negovata okolina, tuku e samoopredelen preku prostuvanje. Negovoto vpečatlivo vizuelno patuvanje nudi patokaz za dviženje podaleku od odmazdata kon spodelen kolektiven mir. Ramkata za patuvanjeto na Suon ja obezbeduva našiot sonarodnik i narator, Mile Glamčevski, doktor na nauki po psihologija, magister po obrazovanie, socijalna rabota i umetnost, nositel na viteštvo od kralot na Kambodža, ekspert za mentalno zdravje so triesetgodišno iskustvo vo Kambodža. Negovata naracija nudi sočuvstvitelna analiza na ličniot razvoj na Sun i, pouniverzalno, na toa kako opštestvata razurnati od vojna možat da razvijat alatki za samolekuvanje. Vo regionot Tigraj vo Etiopija, dokumentarecot „Silata na tišinata“ go sledi životot na Letebirhan, 17-godišno devojče čij život e skršen od vojnata. Kidnapirana, preživuva seksualno nasilstvo i e ostavena… Tuka e i filmot „Novi početoci“ (Francija/Belgija), prikazna za vietnamski veteran vo SAD. Veteranot od Vietnamskata vojna, Al Mun, živee sam na svoite plemenski zemjišta vo Severna Kalifornija. Dodeka nasilstvoto i ekološkoto uništuvanje go zafaќaat rezervatot, starite anksioznosti povtorno se pojavuvaat. Al nema drug izbor, osven da trgne na pat za da se sooči so ona što go progonuva i povtorno da se soedini so luѓeto od svojot bataljon. Sekoja sredba po patot otkriva podelena zemja, koja se bori so sopstvenite rani, što e voznemiruvački odraz na negovite vnatrešni previranja. Starite demoni povtorno se pojavuvaat kako duhovi. Soočuvanjeto so vistinata e najteškoto iskušenie od site. Ovie filmovi prikažani na IEFF „Ilindenski denovi“ ja potvrduvaat mislata na Edgar Morin za etnografskite filmovi: „Postojat dva načina na zamisluvanje na kinoto na realnosta: prviot e da se tvrdi deka se prikažuva realnosta; vtoriot e da se postavi problemot na realnosta. Slično na toa, imaše dva načina na zamisluvanje na sinema-verite. Prviot beše da se tvrdi deka se nosi vistinata. Vtoriot beše da se postavi problemot na vistinata“. Toni Glamčevski The post Begalski i lični semejni traumi vo fokusot na festivalot appeared first on Nova Makedonija.