Osven što debeleat, zašeќerenite pijaloci predizvikuvaat i zdravstveni problemi

Dokolku dietalnite gazirani pijaloci so veštački zasladuvači ne se bezbeden izbor kakov što bea nekogaš, se postavuva prašanjeto što se slučuva so običnite, šeќerni verzii. Dokazite protiv vakvite pijaloci se ušte posilni i se poznati so godini, no pointeresnoto prašanje e zošto mnogu luѓe prodolžuvaat da se somnevaat vo ovie fakti. Ovaa neizvesnost ne e slučajna, tuku rezultat na nameren napor da se sozdade somnež, pišuva Psychology Today. Naodi na nezavisna nauka Pijalocite zasladeni so šeќer se vodečki izvor na dodadeni šeќeri vo amerikanskata ishrana. Sistematski pregled, sproveden za amerikanskite upatstva za ishrana za Amerikancite 2025-2030 godina, zakluči deka vakvite pijaloci može da go zgolemat rizikot od dijabetes tip 2 kaj vozrasnite. Zaklučokot se bazira na studii objaveni pomeѓu 2000 i 2024 godina. Analizata od 2025 godina potvrdi jasen model: kolku poveќe pijaloci zasladeni so šeќer konsumira edno lice, tolku e pogolem negoviot rizik od dijabetes. Za ova postoi biološko objasnuvanje. Slatkite pijaloci vnesuvaat golema i brza doza na fruktoza i glikoza vo teloto, a ne sodržat vlakna ili proteini što bi ja zabavile nivnata apsorpcija. Takviot proces na krajot predizvikuva zgolemuvanje na telesnata težina, insulinska rezistencija i pokačeni trigliceridi, faktori koi direktno vodat do razvoj na dijabetes tip 2. Premnogu konzistenten model? D-r Din Šilinger od UCSF vo 2016 godina vodeše pregled na 60 studii za šeќerni pijaloci, debelina i dijabetes tip 2 objaveni pomeѓu 2001 i 2016 godina. Trieset i četiri studii pronajdoa vrska, a od niv samo edna beše finansirana od industrijata. Od druga strana, site 26 studii što ne pronajdoa nikakva vrska bea finansirani od industrijata za pijaloci. Avtorite na studijata zaklučija: „Se čini deka ovaa industrija manipulira so sovremenite naučni procesi za da sozdade kontroverzii i da gi promovira svoite delovni interesi na smetka na javnoto zdravje“. Posebna analiza, objavena vo spisanieto PLOS Medicine, pokaža deka studijata ima pet pati pogolema verojatnost da ne pronajde vrska pomeѓu zašeќerenite pijaloci i zgolemuvanjeto na telesnata težina ako e finansirana od industrijata za pijaloci, vo sporedba so nezavisnite studii. Takvoto nesovpaѓanje, koe se povtoruva so godini i kaj različni istražuvački timovi, teško može da se smeta za slučajnost. Industriska strategija? Problemot ne e samo vo finansiranjeto na istražuvanjeto, tuku i vo porakata. Vnatrešni dokumenti od 2015 godina otkrija deka Koka-Kola finansirala i pomognala vo osnovanjeto na Globalnata mreža za energetski balans, grupa koja javno ja naglasuvala važnosta na vežbanjeto pred ishranata, so što go odvlekuva vnimanieto od ulogata na šeќerot vo zgolemuvanjeto na telesnata težina. Studija na Univerzitetot vo Boston pokaža deka „Koka-Kola“ i „PepsiKo“ finansirale 96 nacionalni zdravstveni organizacii od 2011 do 2015 godina. Vo istiot period, tie lobirale protiv najmalku 28 predlog-zakoni nasočeni kon namaluvanje na potrošuvačkata na gazirani pijaloci. Šilinger ja opiša situacijata na sledniov način: „Momentalno vodime vojna na javnoto zdravstvo protiv dijabetesot. Vo sekoja vojna ima propaganda… nè manipuliraat.“ Amerikanskata asocijacija za pijaloci tvrdi deka misijata na nivnoto istražuvanje e da „informira i razjasni debati preku naučna rabota što se pridržuva do najvisokite standardi za integritet“. Iako finansiranjeto od strana na industrijata ne znači avtomatski deka studijata e nevažečka, toa predizvikuva odredeno somnevanje koga zaklučocite se sovpaѓaat so interesite na finansierite. Vrska so mentalnoto zdravje Postoi i pomalku spomenuvana strana od prikaznata: dijabetesot, debelinata i mentalnoto zdravje se tesno povrzani i sekoja sostojba može da gi vloši drugite. Istražuvanjata pokažuvaat deka luѓeto so depresija imaat pogolem rizik od razvoj na dijabetes tip 2, dodeka luѓeto so dijabetes imaat pogolema verojatnost da razvijat depresija. Naučnicite go objasnuvaat ova so faktot deka dijabetesot, debelinata i mentalnite bolesti imaat nekoi zaednički fizički problemi, vklučuvajќi hronično vospalenie i dolgoročno pokačeni hormoni na stres. Ovaa vrska e ušte posilna kaj luѓeto so teški mentalni zaboluvanja, kako što e šizofrenijata. Tie imaat dva do pet pati pogolema verojatnost da razvijat dijabetes tip 2 otkolku opštata populacija. Edna od pričinite e što nekoi lekovi za ovie bolesti predizvikuvaat zgolemuvanje na telesnata težina i direktno vlijaat na nivoto na šeќer vo krvta. Zasladenite pijaloci go vlošuvaat problemot. Tie go zgolemuvaat rizikot od debelina i dijabetes, a so toa verojatno i rizikot od mentalni zaboluvanja. Važno e da se dade prioritet na integralnite hrani Slikata e poširoka i odi podaleku od prašanjeto na individualnite zasladuvači. Dietalnite gazirani pijaloci možat suptilno da gi promenat signalite za glad i hemijata na mozokot, dodeka običnite gazirani pijaloci predizvikuvaat debelina, dijabetes i potencijalno mentalni zaboluvanja. Ova ne znači deka sekoj što pie gazirani pijaloci ќe dobie dijabetes, nitu deka sekoja studija finansirana od industrijata e bezvredna. Sepak, pri ocenuvanje na tvrdenjata za šeќerot i zdravjeto, korisno e da se proveri koj go finansiral istražuvanjeto i kakvi se negovite interesi. Vo sekoj slučaj, najsiguren način za održuvanje na fizičkoto i mentalnoto zdravje e da se jade hrana bazirana na integralni hrani i voda, so samo povremeni zakuski. Ne treba da bidete premnogu strogi vo vrska so toa, no takov pristap bi možel da se pokaže kako mnogu korisen. Klučot e umerenosta. The post Osven što debeleat, zašeќerenite pijaloci predizvikuvaat i zdravstveni problemi appeared first on Vo Centar.