Poslednata želba na Franc Kafka: „Uništi gi moite dela“

Franc Kafka e roden vo Praga vo 1883 godina. Studiral pravo i rabotel kako advokat za osiguritelna kompanija. Toj bil čuden čovek, retko se smeel i bil dlaboko nesreќen. Negoviot život bil obeležan od negovata vrska so tatko mu, no i so ženite, so koi nikogaš nemal sreќa. Denes go poznavame kako eden od najpoznatite pisateli na 20 vek i čovek čija popularnost e nesomneno svetska. Detstvoto na Kafka Tatkoto na Kafka, Herman, bil Evrein i člen na rabotničkata klasa. Vo 1880-tite, Praga bila upravuvana od Germanci, a antisemitska atmosfera bila prisutna na site nivoa na opštestvoto. Sepak, Herman Kafka bil mnogu uspešen trgovec so obleka. Se oženil so obrazovana žena i, preku dolgogodišna naporna rabota, uspeal da se probie vo visokoto opštestvo, koe ne go cenelo tolku mnogu. Herman naučil deka nema da postigne ništo vo životot ako ne stoi cvrsto. Negoviot silen karakter bil negovoto najsilno oružje. Koga mu se rodil sinot, Herman bil vooduševen; negovoto potomstvo nema da mora da se bori za opštestven status, tuku ќe ja gradi svojata kariera bez nikakvi problemi i ќe go nadminuva duri i nego. Sepak, negoviot sin beše mal, skromen, povlečen i sramežliv. Često beše bolen i nikogaš ne se istaknuvaše vo opštestvoto. Seto ova go naluti negoviot tatko, koj so godini imaše mnogu loš odnos so svojot sin. Franc Kafka otišol da studira pravo i go zapoznal Maks Brod, mnogu šarmanten, duhovit, vpečatliv i harizmatičen mlad čovek. Dvajcata naskoro stanale prijateli, a delele i strast za literaturata. Maks Brod go poznaval Kafka podobro od koj bilo drug, toj bil negoviot edinstven vistinski prijatel. Nesreќen kako samec, nesreќen kako verenik Pa go pokanil kaj nego na druženje. Zaedno so grupa negovi prijateli, tamu bila i devojka po ime Feliče Bauer. Taa ne bila nekoja ubavica od modno spisanie, tuku devojka so prosečen izgled od Berlin koja vo toa vreme se našla vo Praga. Franc se zaljubil vo nea na prv pogled, no svojata ljubov kon nea ja iskažal duri vo pismata što ѝ gi ispratil otkako se vratila vo Berlin. Se čini deka Kafka, iako bil težok introvert, sè ušte kopneel po čovečki kontakt, no sepak otkril deka najdobro funkcionira koga e sam. Feliče i Franc si pišuvale rečisi sekoj den, no Kafka odbival da ja vidi. Toj sekogaš naoѓal nekakov izgovor, kako što se rabota ili semejni sobiri. Dvojkata konečno se svršila vo 1914 godina, no svršuvačkata propadnala po tri meseci bidejќi Kafka ostanal nesreќen. Toj se čuvstvuval zaroben i očaen, duri i koga konečno imal šansa da bide sreќen. Vo 1917 godina, Kafka doznal deka boleduva od tuberkuloza, bolest za koja znael deka naskoro ќe go čini život. Sepak, toj prodolžil da pišuva vo tekot na ovie godini, sè do negovata smrt na 3 juni 1924 godina. Toj go zamolil svojot najdobar prijatel da gi uništi negovite dela. Negovata prikazna ќe završi tuka, a od negovite dela možebi ќe se setime samo na „Preobraženie“, koe beše negovoto edinstveno uspešno delo za vreme na negoviot život. Sepak, na smrtnata postela, toj mu gi predade svoite dela na Maks Brod i mu reče da gi uništi. No, toj odlučil da ne ja ispolni želbata na svojot star prijatel i preku svoite vrski so izdavaštvoto objavil brojni romani po koi Kafka sè ušte se pameti. Do 1930 godina, site tri romani na Kafka – „Procesot“, „Zamokot“ i „Amerika“ – bile objaveni vo Evropa. Po Vtorata svetska vojna, negovite dela dobija svetska popularnost. Kafka e naveden kako inspiracija od luѓe kako Nabokov, Garsija Markez i Borhes, a negovite knigi se objaveni vo sekoj agol od svetot. Denes, Kafka e meѓu najpoznatite ličnosti na 20 vek i nesomneno e mnogu povlijatelen od negoviot nezadovolen tatko. The post Poslednata želba na Franc Kafka: „Uništi gi moite dela“ appeared first on Vo Centar.