Putin go zasiluva svoeto obezbeduvanje. Ne im e dozvoleno da koristat mobilni telefoni, mora da nosat maski…

Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin ja proširi centralnata administracija na Federalnata služba za bezbednost (FSO) po četvrti pat od početokot na invazijata na Ukraina vo 2022 godina. Noviot dekret go zgolemuva brojot na vraboteni vo agencijata od 785 na 812. Ovoj poteg sledi po niza bezbednosni merki zasileni za vreme na vojnata, a doaѓa po mediumskite izveštai deka Putin se plaši od možen atentat ili državen udar, što dovede do zgolemeni bezbednosni merki okolu liderite na Kremlj, objavi „Kiev post“. Širokite ovlastuvanja na gardata na Putin FSO e odgovorna za širok spektar na bezbednosni zadači, vklučuvajќi ja i ličnata bezbednost na šefot na državata. Nivnata primarna dolžnost e da go zaštitat pretsedatelot, negovoto semejstvo i premierot, no nivnite ovlastuvanja vklučuvaat i obezbeduvanje na Kremlj, parlamentot (Državnata duma) i desetici strogo obezbeduvani pretsedatelski rezidencii. Pokraj ova administrativno jadro, se veruva deka službata broi desetici iljadi oficeri i vojnici. Specijaliziran oddel na FSO, Službata za specijalni komunikacii (Specvjaz), go nadgleduva nuklearniot kufer što go pridružuva Putin, dodeka negovata neposredna fizička zaštita ja obezbeduva druga edinica, Službata za bezbednost na pretsedatelot. Postojan rast na brojot na vraboteni Pred celosnata invazija, centralniot aparat na službata ne beše proširen od 2010 godina. Prviot propis so koj se postavi gorna granica za brojot na vraboteni vo centralnata administracija na FSO beše donesen vo 2004 godina, koga brojot beše ograničen na 600. Ottogaš, toj e zgolemen nekolku pati, dostignuvajќi 725 vo 2010 godina za vreme na pretsedatelot Dmitrij Medvedev. Toj broj ostana nepromenet rečisi 13 godini, sè dodeka Putin ne go zgolemi na 760 na krajot na 2022 godina. Od početokot na vojnata, Putin go zgolemi brojot na vraboteni ušte tri pati, od predvoenite 725 na 812 spored najnoviot dekret, što e zgolemuvanje od okolu 12 procenti. Dekretot stapi na sila na 1 juli, i kako što istaknuva nezavisniot medium „Verstka“, ova e prvoto proširuvanje na sredina od godinata za vreme na vojnata; prethodnite promeni stapija na sila na početokot ili krajot na godinata. Strav od atentat i državen udar? Vo poslednite meseci, ruskite i meѓunarodnite mediumi objavija deka Putin e sè poveќe zagrižen za sopstvenata bezbednost. Vo maj beše objavena procenka na evropska razuznavačka služba, koja ja objavija zapadnite mediumi, vo koja se naveduva deka Putin se plaši od obidi za atentat i državen udar, poradi što bezbednosnite merki se značitelno zaostreni. Spored ovie izveštai, na vrabotenite koi rabotat vo blizina na Putin im e zabraneto da koristat mobilni telefoni i se dolžni da nosat maski i da gi izvadat račnite časovnici pred da se sretnat so nego. FSO, isto taka, drastično gi namali patuvanjata na Putin i go čuva počesto vo bezbedni objekti, dodeka negovite patuvanja vo stranstvo se pridruženi so značitelno zgolemena bezbednost. Taka, za vreme na posetata na Kazahstan vo maj, negovata motorizirana pridružba navodno vklučuvala oklopno vozilo, helikopter i vozilo opremeno so sistem za elektronsko vojuvanje dizajniran da gi popreči potencijalnite zakani. The post Putin go zasiluva svoeto obezbeduvanje. Ne im e dozvoleno da koristat mobilni telefoni, mora da nosat maski… appeared first on Vo Centar.