Ovaa zemja ima poveќe zlato od Evropskata centralna banka

Nacionalnata banka na Polska gi zgolemi svoite rezervi na zlato na okolu 550 toni, vo vrednost od poveќe od 63 milijardi evra. Pretsedatelot na Narodnata banka na Polska (NBP), Adam Glapinski, so godini naglasuva deka zlatoto ima posebna uloga vo strukturata na rezervite. Toa e sredstvo bez krediten rizik, nezavisno od odlukite za monetarnata politika na drugite zemji i otporno na finansiski šokovi. Visokite rezervi na zlato, isto taka, pridonesuvaat za stabilnosta na polskata ekonomija. Celta e 700 toni Ambiciite na bankata se dalekusežni: celta e da ima 700 toni zlato, a vkupnata vrednost na zlatnite rezervi treba da bide okolu 400 milijardi polski zloti (94 milijardi evra). Duri vo 2024 godina, zlatoto sočinuvaše 16,86% od deviznite rezervi na Polska. Procenkite od krajot na dekemvri 2025 godina pokažaa skok na 28,22%, što e edna od najbrzite promeni vo strukturata na rezervite meѓu centralnite banki vo svetot.  Najgolemite transakcii bea realizirani vo poslednite meseci od 2025 godina, vo period na zgolemena nestabilnost na pazarot i geopolitički tenzii. Na inicijativa na Glapinski, odborot na direktori na NBP odluči dopolnitelno strateški da go zgolemi udelot na zlatoto.  Glapinski prethodno vo januari objavi deka ќe pobara od odborot da usvoi rezolucija za zgolemuvanje na rezervite na 700 toni zlato. Investiranje vo zlato Spored analizite na Svetskiot sovet za zlato, 2025 godina donese prodolžuvanje na globalniot trend na akumulacija na zlato od strana na centralnite banki. So nekolku isklučoci, poveќeto zemji gi zgolemija svoite rezervi, tretirajќi go zlatoto kako strateška zaštita od valutni i finansiski krizi. Vo 2025 godina, duri 95% od anketiranite centralni banki očekuvaat globalnite rezervi na zlato da rastat vo tekot na slednite dvanaeset meseci.  Marta Basani-Prusik, direktorka za investiciski proizvodi i devizni vrednosti vo Polskata kovnica pari, gi objasnuva pričinite zošto centralnite banki investiraat vo zlato. „Edna od klučnite motivacii za centralnite banki e nezavisnosta na cenata na zlatoto od monetarnata politika i kreditniot rizik. Podednakvo važna e i diverzifikacijata na sredstvata i namaluvanjeto na udelot na dolarite i drugite valuti vo rezervite“, objasnuva taa. Ekspertite istaknuvaat deka ne site centralni banki go objavuvaat celosniot obem na nivnite kupuvanja. Kina ili Rusija često se spomenuvaat vo ovoj kontekst. Nekoi nabljuduvači na pazarot gi tolkuvaat ovie potezi kako del od podgotovkite za alternativen paričen model, vo koj zlatoto bi moželo da igra mnogu pogolema uloga otkolku porano. Informacijata deka Polska sega ima poveќe zlato od Evropskata centralna banka (ECB) ne e samo simbolična. ECB upravuva so monetarnata politika na evrozonata, no nejzinite rezervi na zlato se relativno ograničeni i tovarot na poseduvanje zlato e glavno vrz nacionalnite banki na zemjite-členki.  Zlatnite rezervi na ECB iznesuvaat okolu 506,5 toni. Vo ovoj kontekst, obemot na rezervite na NBP – 550 toni – e impresiven i ja zajaknuva pozicijata na Polska vo evropskata finansiska arhitektura.   Sepak, kritičarite na obemnata nabavka na zlato od strana na NBP istaknuvaat deka sredstvata nameneti za kupuvanjeto možele da bidat investirani vo obvrznici, koi nosat prihod od kamata. Vsušnost, zlatoto ne generira tekoven prihod. Rekordni ceni i prognozi za 2026 godina Kupuvanjata na NBP se sovpadnaa so istoriskite rekordi na cenata na zlatoto. Iako stapkata na rast na cenite može da zabavi vo 2026 godina, prognozite na golemite finansiski institucii ostanuvaat optimistički. ING procenuva prosečna cena od okolu 4.150 dolari za unca, Boyce Bank naveduva 4.450 dolari, a Goldman Sachs ja zgolemuva svojata prognoza na 4.900 dolari. Vo scenario na silna globalna pobaruvačka, JP Morgan predviduva duri 5.300 dolari za unca. „Rastečkata pobaruvačka od centralnite banki e odgovor na ekonomskite tenzii i dinamičnite geopolitički promeni. Iako institucionalnite kupuvanja ne vlijaat direktno na cenite, tie indirektno vlijaat na odlukite na individualnite investitori“, naglasuva Basani-Prusik. Zlatoto e povtorno na milost i nemilost na investitorite Za NBP, zlatoto e del od dolgoročnata strategija za finansiska bezbednost na zemjata. Kako što istaknuvaat ekspertite od Polskata kovnica pari, kolku e pogolema neizvesnosta na pazarite, tolku e pogolem interesot za sredstva što se percepiraat kako „bezbedno zasolnište“. Isto taka, raste svesta kaj malite investitori za ulogata na zlatoto vo dolgoročnata zaštita na kapitalot.  Sepak, nekoi ekonomisti ne se soglasuvaat so ovaa teza i veruvaat deka visokiot udel na zlato možebi ne gi zadovoluva potrebite za fleksibilno upravuvanje so rezervite vo modernata ekonomija i deka sredstvata bi možele podobro da se raspredelat na drugi, poproduktivni investicii. Dostignuvanjeto na 550 toni e važna presvrtnica, no najavite za ponatamošni kupuvanja sugeriraat deka Polska sè ušte ne go kažala svojot posleden zbor. Vo svet na rastečki geopolitički tenzii i promenliv finansiski poredok, zlatoto povtorno stanuva edna od klučnite formi na sredstva, a Polska saka da bide na samiot vrv na igrata.  The post Ovaa zemja ima poveќe zlato od Evropskata centralna banka appeared first on Vo Centar.