Makedonskiot jazik odbeležan vo Sobranieto – 80 godini od gramatikata na Kepeski

So svečen nastan vo Sobranieto beše odbeležan 5 Maj – Denot na makedonskiot jazik, godinava vo znakot na 80-godišninata od objavuvanjeto na prvata gramatika na makedonskiot jazik od Krume Kepeski. Nastanot go otvorija pretsedatelkata na Komisijata za kultura i turizam, Saranda Imeri-Stafai, i potpretsedatelkata na Sobranieto, Vesna Bendevska. Imeri-Stafai, kako filolog i nastavnik po angliski jazik, istakna deka jazikot e živa materija koja mora da se neguva tokmu tamu kade što se raѓa pismenosta, vo učilišnite klupi, a Gramatikata na Kepeski go vovede makedonskiot jazik vo tie klupi. – Za da go razbereš svetot i drugite kulturi, mora prvo da go vladeeš svojot majčin jazik“ – porača Imeri-Stafai. Foto: Maja Janevska Ilieva Potpretsedatelkata na Sobranieto, Vesna Bendevska, se povika na zborovite na, kako što reče – patrijarhot na makedonskoto pismo, makedonskiot velikan Blaže Koneski: „Poslušajte Makedonci! Jazikot e edinstvenata naša tatkovina. Sѐ dodeka go čuvame, go neguvame, go vardime, go gledame jazikot naš makedonski, ќe može da smetame deka ja imame i tatkovinata. Kako kuќa, kako dom, kako ognište.“ Bendevska se navrati na epohalnoto delo na Krste Petkov Misirkov „Za makedonskite raboti“ kade se veli deka jazikot na eden narod e negovo duhovno bogatstvo i nasledstvo vo koe se sodržani i dlaboko vrežani site narodni čuvstva i stremeži što se prenesuvaat od koleno na koleno. Poznatite stihovi na Petre M. Andreevski velat: „Bez jazikot ќe si nedostigame samite na sebe, oti samo jazikot nikogaš ne nè ostavil sami, i toj pameti mnogu poveќe otkolku što nie možeme da zaboravime“. – Makedonskiot jazik e kodot na našata kulturna osobenost i našiot unikaten svetogled, vo sekoj pogled – zakluči Bendevska. Za važnosta na izučuvanjeto na makedonskiot jazik vo obrazovanieto, so osvrt na Gramatikata na Krume Kepeski zboruvaa prateničkite: Daniela Hristova, Ivanka Vasilevska, Velika Stojkova-Serafimovska i Bisera Kostadinovska-Stojčevska; kako i univerzitetskite profesori Dimitar Pandev, Vasil Drvošanov i Jovanka Kepeska. Foto: Maja Janevska Ilieva Hristova istakna deka jazikot e tivok svedok na korenite, vo sekoj zbor ima istorija, vo sekoja rečenica – identitet. Taa zboruvaše za važnosta na makedonskiot jazik vo obrazovniot proces, pritoa potencirajќi go praktičniot pristap i primenata na Gramatikata na Kepeski vo nastavata. Isto taka, ja naglasi ulogata na nastavnikot da se počituva ulogata na zborot. Makedonskiot jazik e sržta na obrazovanieto, posebno vo edna multikulturna država, kade gi pottiknuva komunikacijata i razbiranjeto. Vo svojot govor, Vasilevska istakna deka jazikot e poveќe od sredstvo na komunikacija, toj e primarna struktura na znaenjeto, jadroto na obrazovniot proces. So jazikot se predava, se uči i se sozdava znaenjeto. Toj ne e samo nasledstvo, tuku aktivna sila. Gramatikata, pak, reče taa, e najvisok stepen na jazičnata svest. Deloto na Kepeski e aktivno prisutno vo sekoja učilnica i ja nasočuva obrazovnata praktika. Stojkova-Serafimovska se osvrna na ona što znači jazikot vo folklorot, negovata uloga vo prispivnite pesni, detskiot folklor, običaite, brzozborkite, gatankite, basnite. Ja potenciraše melodičnata, vpečatliva i ritmična makedonska narodna muzika, 7/8 ritam, začuvanata bogata dijalektika, sobiračkata dejnost kako alatka za začuvuvanje na jazikot. Od svoja strana, Kostadinovska-Stojčevska se navrati na vloženite zaednički napori za nosenjeto na Zakonot za upotreba na makedonskiot jazik, koj ima mnogu obvrski, i pobara negova primena čas poskoro. Da se zboruva za važnosta na makedonskiot jazik vo obrazovanieto so osvrt na Gramatikata na Krume Kepeski, znači da se navleze vo temata na lingvistikata – reče profesorot Pandev. Foto: Maja Janevska Ilieva Toj se osvrna na značenjeto na izučuvanjeto i zaštitata na makedonskiot jazik kako trezor na prirodniot jazik, no i kako jazik na naukata. Vo taa nasoka, stavi akcent na istoriskata frekfencija na Ohridskata kniževna škola i jazikot na veštačkata inteligencija, bazirano na konceptot nadež. – Gramatikata na Krume Kepeski pretstavuva edna od prvite dve gramatiki meѓu evropskite jazici izdadeni po Vtorata svetska vojna, so što se postavuvaat temelite na sovremenata jazična norma – reče Pandev. Profesorot Drvošanov se osvrna na citati od Krume Kepeski, kade gi raskažuva predizvicite i poteškotiite so koi se soočil sozdavajќi ja Gramatikata, pri što mu pomognalo poznavanjeto na prilepskiot govor. – Početniot vlog na profesorot Kepeski vo makedonskata nauka za jazikot, bez somnenie, e isklučitelno golem – beše deciden Drvošanov, i prodolži deka negovata blagorodna misija ovozmoži niza generacii učenici i studenti da se obrazuvaat od negovite učebnici po gramatika. Završna reč imaše Jovanka Kepeska, koja potenciraše deka Gramatikata ima nacionalno značenje, ostvaruvanje na vekovniot stremež na makedonskiot narod da sozdade gramatika. Kepeski samoinicijativno ja sozdal Gramatikata, bez nikakvi pritisoci vo toa vreme, potpišan kako pisatel, a ne avtor. Toj e privrzanik na modernata filologija, so napreden pristap, induktiven metod i ednostavnost vo pišuvanjeto. Gramatikata e osnova da se osoznae makedonskiot jazik, sublimatat na karakteristikite na makedonskiot jazik koi go razlikuvaat od drugite jazici. I kako što napišal Kepeski, taka završi negovata ќerka: Pomil i posladok od majčiniot jazik nema! The post Makedonskiot jazik odbeležan vo Sobranieto – 80 godini od gramatikata na Kepeski appeared first on Nova Makedonija.