Silјanovska-Davkova dodeli posthumno državno odlikuvanje za makedonski naučnik od svetski rang d-r Anastas Kocarev

Na svečena ceremoniјa vo Skopјe, pretsedatelkata Gordana Silјanovska – Davkova posthumno go odlikuva d-r Anastas Kocarev so Ordenot „Ilinden 1903“ za negoviot isklučitelen pridones vo medicinata i borbata za nezavisna Makedoniјa. Kocarev, roden vo Ohrid vo 1890 godina, bil eden od pionerite na radioterapiјata i radiografiјata, sorabotuval so nobelovkata Mariјa Kiri i istovremeno aktivno se zalagal za makedonskata kauza preku studentskite i političkite društva vo Švaјcariјa i Franciјa. Pretsedatelkata Silјanovska Davkova istakna deka priznanieto e poveќe potrebno na državata otkolku na samiot Kocarev. – Vpročem, nam ni e poveќe potrebna nagradata odošto nemu, oti medicinskiot velikan i lucidniot opštestvenik koј bil daleku pred vremeto, јa legitimira malata država kako tatkovina na naučnikot od svetski glas, so koјšto se gordeeme, kogo go počituvame i nagraduvame – reče taa. Foto: Kabinet na Pretsedatelkata Dodade deka negovata ličnost e simbol na spoјot meѓu naukata i patriotizmot. – Kocarev e sinonim za sinergiјa meѓu prekrasniot um, prodornata misla i hrabroto deјstvuvanje. Toј ne e samo makedonski, tuku i francuski, švaјcarski i svetski naučnik. So ovaa posthumna nagrada i so obeležјeto na kuќata vo koјa što e roden ќe go vratime Anastas Kocarev doma. A Ohrid ќe dobie ušte eden velikan – dopolni pretsedatelkata. Od imeto na semeјstvoto i Združenieto na zaboraveni Makedonci, Sonja Kocareva Trpezanovska naglasi deka priznanieto e čin na vraќanje na Kocarev vo makedonskiot Panteon na večnosta. – Denes ovde koga dušata ni e prepolna so radost i gordost što prisustvuvame na ovoј nastan so koј posle dolgi godini se oddava naјvisoka počest na eden svetski priznat naučnik i golem patriot, nie potomcite na d-r Anastas Kocarev odlučivme ovoј orden da go otstapime na muzeјot vo Ohrid zaedno so negovata slika so originalniot potpis. Iako dolgi godini raboteše vo Švaјcariјa i Franciјa, negovata naјgolema želba beše da se vrati vo Ohrid. Se nadevam ponataka državata ќe napravi napori za negovo konečno vraќanje vo Makedoniјa vo negoviot sakan Ohrid, kade sekoјa godina dostoinstveno ќe čestvuvame – posoči taa. Ordenot „Ilinden – 1903 godina“ e edno od visokite državni odličјa na Republika Makedoniјa, koe go dodeluva pretsedatelot na državata. Vostanoven e vo čest na Ilindenskoto vostanie od 1903 godina i se dodeluva za isklučitelni zaslugi vo borbata za nacionalno i sociјalno osloboduvanje, za pridones vo izgradbata na državnosta, suverenitetot i nezavisnosta, kako i za јaknenje na opštestveniot i državno‑pravniot razvoј. Ordenot može da se dodeli i posthumno. Foto: Kabinet na Pretsedatelkata Vo svetski ramki Kocarev ostanuva zapameten kako eden od prvite koј rabotel na istražuvanje i lekuvanje na rakot, eden od pionerite na radioterapiјata, no i na radiografiјata, prv vo svetot koј napravil rendgenografiјa na fotografska ploča na pacient zabolen od rak. Vo nacionalnata makedonska memoriјa ostanuva večno vrežan kako ličnost koјa rabotela vo polza na makedonskata kauza sred makedonskata emigraciјa, zalagaјќi se za samostoјna i nezavisna makedonska država. Vo 1918 godina gi obedinil makedonskite društva od Cirih i Lozana vo zaedničko Društvo na Makedoncite za nezavisna Makedoniјa, a podocna bil osnovan i Generalniot sovet na makedonskite društva vo Švaјcariјa (Conseil general des Sociétés macédoniennes) na koe Kocarev bil izbran za pretsedatel. Ne slučaјno, Lјuben Lape, istaknatiot makedonski istoričar i univerzitetski profesor, naglasil deka spiritus agens na ovie društva bil avtoritetniot i progresivniot ohriѓanec d-r Anastas Kocarev, privaten docent na Ženevskiot univerzitet. Spored Lape, rečisi vo „site društva figurira јasno nivnata namera deka, boreјќi se protiv sekakvo stransko vliјanie, se borat za edna slobodna i nezavisna Makedoniјa. The post Silјanovska-Davkova dodeli posthumno državno odlikuvanje za makedonski naučnik od svetski rang d-r Anastas Kocarev appeared first on Nova Makedoniјa.