Milioni luѓe na udar vo Germaniјa: Koј ќe ostane bez zdravstvena zaštita?

Liderot na SPD, Lars Klingbail, prodolžuva da se sprotivstavuva na ideјata trošocite za zdravstveno osiguruvanje za korisnicite na Bürgergeld da bidat celosno finansirani od federalniot budžet. Kako što obјavi germanskata novinska agenciјa DPA, germanskiot minister za finansii izјavi za „Zidoјče Caјtung“ deka takvoto rešenie bi činelo okolu 12 miliјardi evra. Iako nema principielni zabeleški na ideјata, Klingbaјl predupreduva deka budžetot veќe ima seriozni dupki. „Tie nema da se namalat ako izvlečeme poveќe pari. Besmisleno e da se premestuva deficitot od edno mesto na drugo – mora celosno da go rešime toa“, reče toј. Ne se soglasuvaat site. Ekspertskata komisiјa za reforma na zakonskoto zdravstveno osiguruvanje, naznačena od ministerkata za zdravstvo Nina Varken (CDU), predloži duri 66 merki za stabiliziranje na sistemot. Meѓu niv e finansiranjeto na pridonesite za korisnicite na Bürgergeld od danoci, što bi moželo da go olesni sistemot za okolu 12 miliјardi evra godišno, počnuvaјќi od 2027 godina. Sepak, Klingbeil veruva deka ova ne e vistinsko rešenie, tuku samo „kozmetička promena“, a ne fundamentalna reforma. Od druga strana, Germanskata fondaciјa za zaštita na pacienti ostro go kritikuvaše negoviot stav. Členot na odborot, Eugen Briš, istakna deka naјgolemiot tovar vo momentov go nosat graѓanite koi redovno plaќaat za zdravstveno osiguruvanje. „Državata e odgovorna za deficitot na sistemot. Pravičnata raspredelba na trošocite ne e son, tuku neophodnost“, reče Briš. Rastečki trošoci i pritisok vrz rabotnicite Germaniјa se soočuva so golemi predizvici – rastečki trošoci za energiјa, јaven dolg i trošoci za zdravstvena zaštita. Zatoa, se očekuva ponatamošno zgolemuvanje na pridonesite za zdravstveno osiguruvanje, što direktno vliјae na vrabotenite. Kolku luѓe dobivaat Bürgergeld Poveќe od pet milioni luѓe dobivaat graѓanski dodatok vo Germaniјa. Vo јuni 2025 godina, imalo okolu 5,39 milioni korisnici: 3,91 milioni luѓe vo rabotosposobna vozrast 1,42 milioni nesposobni za rabota (vklučuvaјќi gi i decata) Godišniot prosek za 2025 godina iznesuval okolu 5,47 milioni korisnici, dodeka okolu 1,8 milioni bile registrirani kako nevraboteni. Mnogumina ne baraat rabota. Istražuvanjeto na Fondaciјata Bertelsman pokaža deka poveќe od polovina od korisnicite na Burgergeld ne baraat aktivno rabota. Spored anketa sprovedena na okolu 1.000 luѓe na vozrast od 25 do 50 godini: 57% ne barale rabota vo posledniot mesec Glavnite pričini se: 74% – zdravstveni problemi (mentalni ili hronični) 49% – nedostatok na soodvetni rabotni mesta 25,5% – rabotata nema značitelno da im јa podobri finansiskata sostoјba 22% – griža za deca ili členovi na semeјstvoto 11% – se spravuvaat so povremeni rabotni mesta Malku vreme za baranje rabota Duri i meѓu baratelite na rabota, poveќeto investiraat malku vreme: samo 6% baraat rabota 20 časa ili poveќe nedelno 26% investiraat do 9 časa nedelno Potrebata za promena Ekspertite veruvaat deka se potrebni promeni vo sistemot. Dokolku luѓeto nemaat realni šansi za vrabotuvanje poradi zdravstveni problemi, treba da razmislat za preminuvanje kon drugi formi na pomoš, kako što se sociјalna pomoš ili invalidska penziјa. Istražuvanjeto isto taka pokaža deka: 45% od korisnicite imaat mentalni ili hronični zaboluvanja 43% nikogaš ne dobile ponuda za rabota od centar za vrabotuvanje 38% ne uspeale da dobiјat dopolnitelna obuka ili prekvalifikaciјa Zaklučokot na ekspertite e deka e potreben „pokonstruktiven pristap“ za sistemot da bide poefikasen i pofer. The post Milioni luѓe na udar vo Germaniјa: Koј ќe ostane bez zdravstvena zaštita? appeared first on Vo Centar.